//--> //--> -->

Prijava / odjava






Ste pozabili geslo?
Bralna pismenost Natisni

 

POROČILO IN EVALVACIJA ŠOLSKEGA PROJEKTA BRALNA PISMENOSTza šolsko leto 2016 / 2017

V evropski raziskavi iz leta 2010, v katero je bila vključena tudi Slovenija, se je pokazalo, da so učenci v slovenskih šolah slabo bralno pismeni.

Ker smo težave z bralnim razumevanjem že dlje časa opažali tudi na naši šoli, smo v letošnjem šolskem letu temu področju namenili posebno pozornost in skrb v okviru šolskega projekta BEREM, RAZUMEM, ZNAM.

Projektno skupino so sestavljali: Miranda Novak, Ana Petelin Grubišič, Neva Jerič, Aleksandra Furlan, Miranda Novak, Vesna Perhavec, Nives Mohorčič Lipanje, Soraja Žerjal Gvardijančič, Daša Plut, Tea Čandek, Suzana Vrabec, Suzana Verč Čehovin, Helena Škabar Tučka, Mateja Melan, predstavnici ŠSS Karmen Tavčar in Marjeta Pavletič Pieri in predstavnici vodstva šole Mojca Sosič in Ester Trobec.

Sestajala se je enkrat mesečno, devetkrat v šolskem letu, pregledovala realizirane naloge in zastavljala nove. Potek dejavnosti projekta smo sproti beležili v zbornici in v googlovem dokumentu. Razredniki pa so na temo šolskega projekta učence obveščali na razrednih urah.

Pri delu v projektu so nas vodili naslednji glavni cilji:

-       ozaveščanje pomena bralne pismenosti vseh udeležencev učnega procesa (učencev, učiteljev, staršev)

-       vzpodbujanje motivacije za branje vseh učencev in učiteljev

-       pospešeno uvajanje BUS v učni proces pri vseh predmetih

-       izboljšanje rezultatov NPZ iz slovenščine

 

Poleg zapisanega smo letos obeležili še 50. obletnico podeljevanja bralne značke.

1.    Bralno motivacijo učencev smo razvijali z naslednjimi dejavnostmi:

 

-       različne oblike branja (starejši berejo mlajšim, petminutno jutranje tiho branje, učiteljevo branje, sošolec bere sošolcu, branje knjižničarke v knjižnici in posebej skupna akcija – »Šola bere« – tiho branje vsako drugo sredo)

-       bralna torba – celoletna dejavnost 3. r

-       srečanja z literarnimi ustvarjalci (Žiga X. Gombač, Nina Mav Hrovat, Marjolin Hof, Damjan Stepančič)

-       bralna značka (slovenska, angleška)

-       razstava (Pot knjige, kako nastane strip)

-       razredni bralni kotički

-       predstavitev najljubše knjige - govorni nastop pri pouku slovenščine

-       knjižni podarim – dobim (knjižna izmenjevalnica)

-       izdelava lastne knjige (Lokev, 6. r)

-       oblikovanje knjižnih kazal

-       koncert šolskih pevskih zborov (knjižne in filmske uspešnice)

-      

 

2.    Dejavnosti za dvig bralne pismenosti so učitelji vseh stopenj aktivno vključevali tudi v pouk pri vseh predmetih:

 

-       poslušanje z razumevanjem

-       didaktične igre (abeceda ...)

-       poudarek samostojnemu branju navodil (tudi gibalnemu, slikovnemu in barvnemu)

-       iskanje in branje podatkov iz načrtov, zemljevidov, grafov, prometnih znakov, simbolov, tabel

-       reševanje ugank, rebusov

-       orientacija v prostoru

-       reševanje kviza, ankete

-       slikovni prikazi pesemskih besedil

 

3.    Posebno pozornost smo namenili bralnim učnim strategijam (BUS).

V ta namen smo na šoli organizirali predavanje dr. Fani Nolimal, vodje oddelka za osnovno šolstvo pri ZZŠRS, ki ga je izpeljala v obliki dveh delavnic (oktober, november 2017). Projektna skupina je v sodelovanju s šolsko knjižnico pripravila priporočilni seznam strokovne literature, ki je bila učiteljem v pomoč pri usvajanju in osvežitvi znanja BUS. Učitelji so si preko celega leta prizadevali BUS (VŽN strategija, strategija petih prstov, PV3P metoda, Paukova strategija…) vpeljevati  v učni proces.

4.    Sodobne pristope učenja po svojih inovativnih metodah nam je predstavil strokovnjak »NTC učenja« dr. Ranko Rajović (januar 2016).

To je program, ki temelji na sodobnih spoznanjih nevrofiziologije, ki s pomočjo igre, domišljije in asociacij otrokom olajša sprejemanje novih znanj. Po njegovih navodilih in priporočilih so učitelji pripravili učne ure pri posameznih predmetih in gradivo, ki je pri tem nastalo, posredovali dr. Rajoviću v analizo. Drugo srečanje z dr. Rajovičem bo avgusta 2017.

5.    Naše celoletne aktivnosti  na področju bralne pismenosti smo tako kot običajno ob zaključku projekta predstavili staršem.

Te so v različnih oblikah potekale od marca do maja. Posamezni oddelki so samostojno ali v sodelovanju drug z drugim izpeljali: orientacijske pohode (po mestu ali v naravi), »lov za zakladom«, kvize, srečanja (znani Kraševci, literarni ustvarjalci).

6.    Kot rezultat dejavnosti za dvig bralne pismenosti je nastala tudi posebna izdaja šolskega glasila BEREM. RAZUMEM. ZNAM.

V njem so učenci objavili prispevke, ki so nastali med poukom ob uporabi različnih sodobnih pristopov in metod za dvig funkcionalne pismenosti.

Evalvacija

Iz zapisanih poročil ugotavljamo, da smo večino dejavnosti za dvig bralne pismenosti letos namenili motivaciji za branje. Nekatere med njimi so že tradicionalne in so se tudi letos pokazale za uspešne. To so: branje učitelja, tiho branje, branje starejših mlajšim, srečanja z literarnimi ustvarjalci. Zelo dobro pa so letos učenci, učitelji in starši sprejeli akcijo »bralna torba in akcijo »knjižni podarim – dobim«, kar bi kazalo ohraniti in nadgraditi tudi v naslednjih šolskih letih.

Menimo, da bi v bodoče morali več storiti na področju zgodnjega odkrivanja otrok s težavami pri branju bralnih predvsem v 1. triletju, še bolj sistematično uvajati BUS metode v pouk pri vseh predmetih in bolj aktivno ozaveščati  ter vključevati starše  v proces dvigovanja bralne pismenosti.

Še enkrat pa  moramo poudariti pomen permanentnega izobraževanja in sodelovanja vseh učiteljev na tem področju  in aktivne podpore vodstva šole.

Izkušnje letošnjega leta bomo s pridom uporabili in nadgradili v prihajajočem petletnem obdobju, ko bomo kot implementacijske šola vključeni v republiški projekt Bralna pismenost in razvoj slovenščine.  

 

Koordinatorice projekta

Nives Mohorčič

Karmen Tavčar

Sandra Furlan